Z akterji z različnih področij sektorja logistike smo se pogovarjali o izzivih, ki jih za njih predstavlja predviden prehod na trajnostne rešitve, kako se z njimi soočajo, kakšne rešitve načrtujejo, kje so največje ovire in kakšna je časovnica uvedbe sprememb. Okroglo mizo je moderiral Boštjan Paušer, raziskovalec na Visoki šoli za trajnostni razvoj in glavni urednik revije Transport & logistika.
Sodelovali so:
vodja inovacijskih projektov
Fraport Slovenija, d.o.o.
vodja Urada za razvoj, pametno skupnost in projekte MOK
Mestna občina Kranj
vodja Službe za razvoj novih tehnologij
DARS d.d.
direktor Oskrbovalne verige
Ljubljanske mlekarne d.o.o.
nacionalni vodja pogodbene logistike
Kuehne + Nagel, globalni logistični servis, d.o.o.
V sodobnem logističnem sektorju postajajo trajnostne prakse ključni dejavnik prehoda v nizkoogljično gospodarstvo. Na strokovni okrogli mizi z naslovom Trajnostna revolucija v logistiki so ugledni strokovnjaki iz različnih sektorjev predstavili ključne trende, izzive in strateške usmeritve, ki bodo oblikovali prihodnost logistike. Razprava je poudarila pomen inovacij, digitalizacije in prehoda na alternativne vire energije kot osrednje dejavnike trajnostnega razvoja v logističnem sektorju.
Mestna občina Kranj se lahko pohvali z največjim voznim parkom električnih vozil v občinski upravi v Sloveniji ter uvajanjem električnih avtobusov. Po besedah mag. Tomaža Laniška si občina prizadeva za ogljično nevtralnost do leta 2040. Ključne strateške usmeritve vključujejo naložbe v infrastrukturo za elektrifikacijo vozil, razvoj delitvene ekonomije ter prehod na vodikove tehnologije, ki imajo poseben pomen v segmentu težkega tovornega prometa.
Elektrifikacija že preoblikuje mestni promet, vendar ostajajo izzivi v sektorju mednarodnega tovornega prometa. Električni tovornjaki so sicer že na voljo, vendar zaradi omejene razpoložljivosti polnilne infrastrukture in visokih začetnih stroškov še niso široko sprejeti. Primer iz Nemčije, kjer je tovarni zaradi omejitev v električnem omrežju uspelo postaviti zgolj šest hitrih polnilnic, poudarja potrebo po večjih vlaganjih v energetsko infrastrukturo.
Alternativno rešitev predstavlja vodikova tehnologija, ki je že v uporabi v nekaterih evropskih državah. Mag. Ulrich Zorin iz družbe DARS je pojasnil, da Slovenija sodeluje v konzorcijih za razvoj vodikovih tehnologij, vendar se celovita uvedba pričakuje šele v prihodnjih letih. Razvoj vodikove infrastrukture, vključno z elektrolizatorji, bi lahko postal ključni element prihodnje energetske slike logistike, zlasti v sektorju težkega transporta.
Poleg prehoda na trajnostne vire energije igrajo ključno vlogo tudi digitalizacija in umetna inteligenca. Mag. Robert Rauch, vodja inovacijskih projektov v letalskem prometu, je poudaril, da umetna inteligenca omogoča optimizacijo procesov, zmanjševanje zamud in znižanje operativnih stroškov. Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana so s pametnimi analizami in avtomatizacijo dosegli skrajšanje zamud pri odhodih letal za šest minut, kar na letni ravni prinaša znatne prihranke in večjo operativno učinkovitost.
V skladiščnih procesih in distribuciji umetna inteligenca omogoča optimizacijo zalog, zmanjšanje količine odpadkov ter izboljšanje točnosti napovedi povpraševanja. Mag. Aleš Lampret je predstavil primere izboljšav v podjetju Kuehne+Nagel, kjer so s sodelovanjem z naročniki optimizirali distribucijske poti ter zmanjšali število praznih kilometrov. Na podlagi analize podatkov jim je uspelo zmanjšati število potrebnih dostavnih vozil, ne da bi pri tem vplivali na kakovost storitev za stranke.
Eden izmed največjih izzivov na poti k trajnostni logistiki ostaja posodobitev energetske infrastrukture. DARS že aktivno sodeluje pri razvoju inteligentnih transportnih sistemov (C-ITS), ki omogočajo neposredno komunikacijo med vozili in infrastrukturo ter izboljšanje prometne varnosti in pretočnosti. Kljub temu Slovenija še vedno zaostaja pri izgradnji hitrih in ultra hitrih polnilnic v primerjavi z vodilnimi državami na tem področju, kot sta Nizozemska in Norveška.
Zakonodajni okvir igra ključno vlogo pri spodbujanju trajnostnih rešitev. Evropska unija postavlja ambiciozne cilje za prehod na trajnostne oblike mobilnosti, vendar podjetja opozarjajo na potrebo po realističnih prilagoditvah in povečanju vlaganj v podporno infrastrukturo. Gospod Pojbič je poudaril, da brez ustrezne mreže polnilnih postaj elektrifikacija težkega transporta praktično ni izvedljiva.
Okrogla miza je pokazala, da so slovenska podjetja in lokalne skupnosti pripravljeni na trajnostni prehod, vendar se soočajo z različnimi sistemskimi izzivi. Ključni koraki naprej vključujejo:
Trajnostna revolucija v logistiki ni več vprašanje prihodnosti, temveč postaja nujnost sedanjosti. Uspeh trajnostnega prehoda bo odvisen od usklajenega sodelovanja med gospodarstvom, lokalnimi skupnostmi in državo. Ključnega pomena bo strateško načrtovanje ter pravočasno ukrepanje za zagotovitev konkurenčnosti slovenskega logističnega sektorja v globalnem okolju.
Pripravila: Kaja Kramar
