Okrogla miza je naslovila vprašanja o izzivih in priložnostih (pre)oblikovanja sistemov vrednosti in vrednot, ki jih potrebujemo za resnično zeleno prihodnost. Dotaknili smo se pasti zelenega zavajanja ter predvsem izpostavili pobude in spodbude za uvajanje trajnostnih praks.
Okroglo mizo je moderirala Lucija Marovt, svetovalka in soustvarjalka trajnostnih in krožnih projektov.
Sodelovali so:
vodja Službe za okolje, podnebje in energijo
GZS
direktorica
Javni zavod Center Rog
raziskovalka
Visoka šola za trajnostni razvoj, Kranj
direktor
Komunala Kranj
Kako uskladiti ekonomske interese, okoljske zaveze in družbene vrednote, da bi krožno gospodarstvo postalo resnična alternativa obstoječim linearno naravnanim modelom?
Podjetja se soočajo z vse večjo kompleksnostjo regulativnih okvirov, ki zahtevajo natančno trajnostno poročanje, prilagajanje poslovnih modelov in učinkovitejše spremljanje podatkov. Novi predpisi ne prinašajo zgolj dodatnih obveznosti, temveč ponujajo tudi priložnosti za inovacije in dolgoročno konkurenčnost. Ključnega pomena je sodelovanje med podjetji, izmenjava znanja in iskanje rešitev, ki podpirajo trajnostne gospodarske modele, je opozorila Gospa Antonija Božič Cerar iz Gospodarske zbornice Slovenije.
Komunalna podjetja igrajo ključno vlogo pri trajnostnem prehodu, saj povezujejo politike trajnostnega razvoja z vsakodnevnimi navadami prebivalcev. Kljub prizadevanjem za ozaveščanje količina odpadkov še vedno narašča, kar kaže na potrebo po spremembi vrednot in odnosa do virov. "Čeprav vsi govorimo o trajnosti, statistika kaže, da jo v praksi še vedno premalo živimo," je poudaril Matjaž Berčon, direktor Komunale Kranj. Komunalna podjetja se tako soočajo z izzivom, kako spodbuditi učinkovitejše ravnanje z viri in okrepiti trajnostne prakse v lokalnih skupnostih.
Lokalne pobude igrajo ključno vlogo pri spodbujanju trajnostnih praks in prehodu v krožno gospodarstvo. Center Rog ni le prostor oblikovanja in inovacij, temveč tudi stičišče, kjer se vzpostavlja nov odnos do materialov, potrošnje in proizvodnje. "Z delavnicami, ki spodbujajo ponovno uporabo, reciklažo in trajnostno oblikovanje, odpiramo novo perspektivo o vrednosti predmetov in surovin," je poudarila Renata Zamida iz javnega zavoda Center Rog. Takšne iniciative krepijo ozaveščenost in ponujajo konkretne rešitve za bolj trajnostno prihodnost.
Trajnostne vrednote same po sebi ne zagotavljajo trajnostnega vedenja – ključne so sistemske spremembe in konkretna dejanja, ki posameznikom omogočajo trajnostne izbire. "Zgolj informiranje ni dovolj, saj je kultura hitre potrošnje globoko zakoreninjena. Vendar pa lahko s pravilnimi spodbudami in dobrimi zgledi gradimo bolj odgovorno družbo," je poudarila dr. Metka Kralj. Prehod od ozaveščanja k dejanskemu spreminjanju navad ostaja eden izmed največjih izzivov na poti k bolj trajnostni prihodnosti.
Razprava na okrogli mizi je jasno pokazala – prehod v resnično zeleno prihodnost ni lahek, a je nujen. Ključno vlogo pri tem igrajo podjetja, lokalne skupnosti in posamezniki, ki s svojimi odločitvami soustvarjajo trajnostno gospodarstvo in družbo. Uspeh bo odvisen od sodelovanja, inovacij in jasne vizije prihodnosti. Čeprav se soočamo s številnimi izzivi, se hkrati odpirajo izjemne priložnosti – tako za podjetja, ki bodo prepoznala potencial krožnega gospodarstva, kot za skupnosti, ki bodo trajnost postavile v središče svojega delovanja.
Pripravila: Kaja Kramar
